Kot je zadnje sezone že v navadi, smo tudi za to sezono prejeli vstopnice s strani uradnega kluba. Prejeli smo po 14 vstopnic za tekmi proti Evertonu in Newcastlu. Z druščino smo se tokrat odločili, da se prijavimo za vstopnice za Merseyside derby. Društvo je za to tekmo prejelo vstopnice prvič po sezoni 17/18, pred tem smo jih prejemali kar redno, skoraj vsako sezono pred tem. Sam se bil pred tem že2x na Merseyside derbyju, med drugim je bila to tudi moja prva tekma na Anfieldu, ravno v zadnji Gerrardovi sezoni pri nas. Da je bila zadeva še toliko bolj simbolična, je bil ravno kapetan tisti, ki je na tej tekmi zabil naš edini gol.

Kaj kmalu smo s strani našega društva prejeli potrditev vstopnic. V veselem pričakovanju tekme smo že takoj stopili v akcijo in rezervirali letalske karte, nočitev, in vse prevoze do in z letališča. Priprave so se tako začele v nizkem štartu. Ker pa seveda brez drame ne gre, smo bili še nekaj dni pred odhodom v negotovosti glede vstopnic, saj je obstajala opcija, da nam klub ne da vseh obljubljenih kosov dragocenega papirja, saj še tribuna, imenovana Anfield Road stand ni bila končana, kot je bil prvotno načrt, tako da je klub zaradi tega odpovedoval vstopnice. Toda na srečo se nam je vse izšlo, in smo vendarle prejeli elektronsko sporočilo s potrditvijo, čez nekaj dni pa še povezavo, preko katere se elektronska vstopnica prenese na aplikacijo. Prejeli smo jih na tribuni KOP. Čas je bil, da se spakira in počasi odide!

Pot smo z Go Optijem začeli v petek na postaji v Ljubljani, do letališča Marco Polo v Benetkah. Z 1 uro zamude smo kasneje pristali na letališču v Manchestru. Pot smo z avtobusom nadaljevali do našega prekrasnega mesta Liverpool. Po opravljenem check inu smo se napotili do Cavern quarterja, kjer vsak dan potekajo zabave, malodane od jutra do večera. Po nekaj popitih vrčkov tekočega zlata smo se odpravili spat, saj nas je v soboto čakala tekma ob 12.30 po angleškem času.

Po jutranji budnici smo se odpravili v Shiraz Palace na English breakfast, saj je to že naša tradicija na matchday. Porcija je skoraj družinska, zdrži pa za pol dneva. J Po prihodu na naš mitski Anfield smo opravili nekaj fotografij z našim bannerjem, nato pa smo se odpravili na hitro pivo. Sledil je ogled ogrevanja ekipe, potem pa je že bil počasi čas za dvig šala v nebo in za YNWA. Vzdušje je bilo solidno, morda malce preveč zaspano, kar je sicer kar običajno za te zgodnje ure, sploh sobotne. Pa vendarle, šlo je za mestni derbi, zato smo pričakovali več. Prvi polčas je bil z naše strani soliden, Everton je bil brez nekih konkretnih priložnosti, nam pa je zmanjkalo malce sreče v zaključkih. Sicer tudi igra ni bila ravno velik presežek, kar se večinoma klasika po teh reprezentančnih premorih. Pa tudi Everton je igral defenzivno, sploh po opravljenih menjavah ob polčasu, za nameček so v prvem polčasu ostali še brez igralca zaradi izključitve. Po pritisku smo vendarle zabili, in sicer s pomočjo 11 metrovke zaradi igre z roko. Delo je izvrstno opravil kdo drug kot prva zvezda ekipe, vlečni konj ekipe in človek, na katerega se lahko zaneseš v prvi vrsti. To ni nihče drug kot Mohamed Salah. Igralec, ki že 7. sezono zapored kaže svojo konstanto, zmagovalno mentaliteto in karakter, ki dela razliko. Čez nekaj časa je po proti napadu prišla še nekakšna potrditev zmage. Po odovzeti žogi in odlični podaji MacAllisterja je Darwin Nunez odpeljal žogo v napad, na desni opazil prostega Salaha, ta pa je brez težav zabil še svoj 2. gol na tekmi. Veselje na Anfieldu se je tako nadaljevalo, tekmo pa smo mirno pripeljali do konca. Konec dober, vse dobro! Po tekmi je sledilo nekaj klasičnih Kloppovih fistpumpov. Po odhodu igralcev z igrišča je sledilo še slikanje z bannerjem, nato pa obhod pubov okoli Anfielda in pa ogled murallov.

V nedeljo smo se odpravili po mestu, najprej do Pier heada, nato pa čez Albert docke do Baltic districta. V res odličnem vremenu smo tako uživali ob krasnih znamenitostih, ki jih ponuja mesto, pivu in seveda okusni hrani. Odpravili smo se na njihovo tradicionalno jed, imenovano Scouse. Gre za jed, ki jo je definitivno vredno poskusiti v Liverpoolu. V ponedeljek smo se odpravili po klubskih trgovinah, da smo si kupili še nekaj izdelkov našega kluba. Sledil je obisk legendarnega Cavern cluba, je smo svojo kariero začeli The Beatles. Za konec smo se odpravili še v okolico stadiona, nato pa je sledila še večerja in čakanje avtobusa do letališča za Manchester, saj smo imeli let proti Benetkam v torek zelo zgodaj zjutraj.

          

 

    

Tako je bilo težko pričakovanega izleta konec. Bilo je odlično, kot vedno, polno dogodivščin in dobre volje. Predvsem oz. v prvi vrsti pa je bilo seveda pomembno, da je zmaga ostala na Anfieldu. Lepo se je bilo zopet vrniti na Anfield, saj je obisk tega stadiona vedno poseben občutek, v katerem je potrebno uživati od prve do zadnje sekunde.

Do naslednjič…kot vedno, upam da zopet kmalu.

ZAHVALA:

  • Društvu OLSC za priborjene vstopnice. Mislim, da se še premalo zavedamo, kakšen privilegij je, da po tem kanalu prejemamo vstopnice, v takšni količini in za takšne tekme,
  • Moji druščini (Vili, Daniel, Meho in Čeh family), ki vedno poskrbi, da je že tako odličen izlet še boljši. Smeha in dobre volje res ni manjkalo.

 

Denis Štingl